NESKONČNA LEPOTA (»La grande bellezza«)

lagrandebellezza-00-l[1]NESKONČNA LEPOTA (»La grande bellezza«)
Leto: © 2013
Država: Italija
Žanr: komična drama
Dolžina: 142 minut
Režija: Paolo Sorrentino
Scenarij: Paolo Sorrentino, Umberto Contarello
Igrajo: Toni Servillo, Carlo Verdone, Sabrina Ferilli

Nagrado za najboljši film je Evropska filmska akademija podelila filmu Neskončna lepota režiserja Paola Sorrentina.

Servillo je v Neskončni lepoti upodobil rimskega lahkoživca, ki ima rad filozofijo in lepe ženske. Film, na ogled je bil tudi na lanskoletnem LIFFu, je hommage Rimu in obenem portret starejšega moškega.

Portret Rima v vsem blišču in površinskosti, izjemnosti in izumetničenosti. Med dekadentne like nas popelje cinični, plehkega sveta naveličani pisatelj v eksistencialnem krču. Dar Fellinijevemu Sladkemu življenju.

Jep Gambardella, očarljiv moški v zrelih letih, je v mladosti napisal roman, s katerim si je prislužil pomembno nagrado in sloves frustriranega pisatelja. Razočaranje zdaj skriva za krinko cinizma. Na terasi svojega rimskega stanovanja z razgledom na kolosej prireja zabave za visoko družbo in opazuje mimohod človeške vrste v najbolj plehki, prazni, družbeno močni, a depresivni različici …

Nagrade/festivali:
nominacija za nagrado oskar za najboljši tujejezični film, zlati globus za najboljši tujejezični film leta 2014, nagrada za najboljši evropski film, glavnega igralca, režijo in montažo leta 2013, Karlovy Vary 2013, Toronto 2013,…

Kritike:
»Neskončna lepota je vsekakor neskončno vizualno in zvočno lep film. Predvsem pa z veliko mero humorja na nezajedljiv, prepričljiv način pripoveduje o površinskosti, izumetničenosti, plehkosti ter končni resnici in dražu življenja, ki se razkriva pod gostostjo besed, bliščem podobe in okovjem predstav.«
– Neža Mrevlje (SiOL)

»… Osupljiva fotografija Luca Bigazzija večno mesto še enkrat predstavi v impozantni luči, povsem primerljivi z veličastnostjo Fellinijevega Sladkega življenja (La dolce vita, 1960).«
– M. M., Pogledi