GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI (»Die Wälder sind noch grün«)

Gozdovi1GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI (»Die Wälder sind noch grün«)
Leto: © 2014
Država: Avstrija/Slovenija
Žanr: vojna drama
Dolžina: 107 minut
Režija: Marko Naberšnik
Scenarij: Marko Naberšnik, Robert Hofferer
Igrajo: Michael Kristof, Simon Šerbinek, Clemens Aap Lindenberg

Leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Spor na Balkanu je bil povod za prvo svetovno vojno. V imenu vojskujočih se zvez držav je v vojno odšlo na milijone vojakov. Na zahodu, vzhodu in jugu, na bojiščih, prepojenih s krvjo, je Evropa, kot je bila nekoč, začela razpadati. To je bil konec obdobja.

Avgust, 1917. V Evropi divja prva svetovna vojna, ki povzroča peklensko uničenje.

Avstro-Ogrska monarhija, zaveznica centralnih sil, na soški fronti bije bitko proti Kraljevini Italiji, ki je na strani antante. Soča je prizorišče krvavega pozicijskega vojskovanja v gorah in dolinah. Na obeh straneh vojskujočih se sil je na sto tisoče žrtev. Po italijanskem topniškem napadu sredi vojne morije, grmenja na stotine topov, strupenega plina in zračnih napadov ostaneta živa le češki stotnik Jan Kopetzky, sin bogate družine, in vojak Jakob Lindner, sin obrtnika. Sama branita položaj, topniško stražarsko mesto na pobočju Rombona, gore v Julijskih Alpah. Stotnik je hudo ranjen in mladi, neizkušeni vojak je bil na fronto vpoklican šele pred kratkim. Odvija se enajsta soška bitka in grozi jima naslednji val napadov italijanske vojske, vendar strateško pomembne opazovalnice ne moreta zapustiti. Brez zalog hrane, vode in navodil poveljstva postane preživetje brez izgube dostojanstva in človečnosti prava eksistencialna preizkušnja. Jakob ostane na stražarskem mestu z umirajočim stotnikom. Sta visoko v gorah na višini 2200 metrov.

Njuna edina zveza z zunanjim svetom je vojaški telefon.

Nagrade/festivali:
v uradni selekciji LIFFe 2014
v uradni selekciji Šangaj IFF 2014
v uradni selekciji Cottbus FF 2014

Kritike:
“Ravno tako, kot ima pesem lahko več vsebine kot roman, tudi velike teme ne potrebujejo velikih pripovednih form.”
– Marko Naberšnik

»Zgodba tega filma je morda resničnejša od resničnosti same.«
– Robert Hofferer, producent