FESTIVAL 2015

Tričlanska strokovna žirija je v soboto zvečer razglasila prejemnike nagrad 6. Festivala evrospkega in mediteranskega filma (FEMF) v Piranu. Žirijo so sestavljali Neva Mužič (filmska kritičarka in prevajalka), Radovan Čok (direktor fotografije) in Ubald Trnkoczy (filmski in TV režiser).

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM FESTIVALA
V okviru izredno aktualne filmske produkcije v zadnjih letih, s poudarkom na eksistencialnih problemih posameznika, ki išče svoj prostor in vlogo v sodobnem svetu se zdi, da se je temu hotenju in nuji letos najbolj približal islandsko-danski film DOBRODUŠNI VELIKAN. Izstopa ne le v preprosti in učinkoviti režijski izpeljavi, ampak tudi s svojim intimnim pristopom k glavnemu liku, ki nosi pozitiven odnos do sveta in s svojo človečnostjo učinkovito nagovarja gledalce.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠEGA REŽISERJA
Le režiser z obilo znanja, umetniške kreativnosti in izkušenj lahko obvladuje in izpelje tako kompleksno tematiko o času in vesolju s pomenljivimi referencami in simboli, ki se nanašajo tako na filmsko umetnost samo kot na človekovo spoznanje o lastni biti in bivanju. In v letošnjem naboru je to uspelo ruskemu režiserju ALEKSEJU GERMANU MLAJŠEMU, v filmu Pod električnimi oblaki.

NAGRADA VILKO FILAČ ZA NAJBOLJŠEGA DIREKTORJA FOTOGRAFIJE
Vilko Filač nam je zapustil samosvoj pristop do kamere kot sredstva, ki opazuje človekovo okolje in dogodke v njem. V enem svojih filmov nam je zapustil kamero, ki snema še kar naprej, kot bi bila podaljšek snemalčeve radovednosti, smisla za naravno in ljubezen do življenjske energije. Kot bi vedel, da bomo nekoč gledali film Victorio, ki nas bo v enem zamahu peljala po mestnih ulicah in nam postregla z borbo na življenje in smrt, ki naj bi prinesla željeno svobodo in izpolnitev sanj. Brez umetnih posegov, dodatnih efektov, le s silovito intenzivnostjo svoje prisotnosti nas potegne v središče dogajanja in nam do konca ne da dihati. Bila je v rokah STURLE BRANDTHA GRØVLENA.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI PRVENEC
Film, ki s svojo tematiko ponuja vso razsežnost katerekoli vojne, ki s svojimi posledicami vpliva tako na spremembo človeškega pogleda na svet, kot na spremembo časa samega in vrednostnih sistemov v njem, film, ki s svojimi liki presega pogled v preteklost in na trenutke objektivno analizira tudi sedanjost, film ki s simbolnimi znaki nagovarja verjetnost boljše prihodnost. To je film NAŠE VSAKDANJE ŽIVLJENJE, subtilna epopeja, ki se sprehodi med tradicijo in sodobnostjo, med življenjem in smrtjo med lažjo in resnico, da bi odkril pravo vrednost naših življenj. Posnet in odigran iskreno in s srcem, v režiji Ines Tanović in hkrati še uspešna bosansko-slovensko-hrvaška koprodukcija.

NAGRADA ZA USTVARJALNI PRISPEVEK NA PODROČJU SVETOVNE KINEMATOGRAFIJE
je šla v roke Slavka Štimca, ki je bil tudi častni gost festivala.